Za osebno rast so potrebni odnosi

Zakaj za osebno rast nujno potrebujemo odnose? Zakaj ne zadošča odnos do sebe in s samim seboj? Mar nismo mi tisti, ki se najbolje poznamo in najbolje vemo, kaj bi želeli pri sebi spremeniti?
Čeprav je odnos do sebe pomemben za osebno rast, so za večje preskoke potrebni odnosi z drugimi ljudmi. Navsezadnje smo ljudje odnosna bitja, in šele v stiku z drugimi lahko ugotovimo, kako zvesti smo sami sebi ter svojim vrednotam in načelom.
Ali je odmik od drugih dovolj za duhovno rast?
Marsikdo misli, da je za osebno in duhovno rast najbolj primeren odmik od množice ljudi in vsakdanjega življenja. Po možnosti nekajmesečni odklop nekje v ašramu v Indiji ali na meditativnih počitnicah na Baliju. Res je, da veliko ljudi ne zdrži biti sami s sabo niti en dan, zato jim tovrstni pobegi v samoto in stran od ponorelega sveta lahko pomagajo pri odkrivanju, kdo sploh so in kaj si želijo v življenju.
Skozi meditacijo nedvomno spoznamo marsikaj o sebi in tudi bolje začutimo svoje notranje samospoznavanje. Ko smo sami s seboj, krivdo za svoje počutje in občutke težko zvalimo na koga drugega. Poleg tega smo prisiljeni soočiti se z vsemi potlačenimi vsebinami, starimi vzorci in neprijetnimi čustvi.
Večina ljudi se vrne s tovrstnih popotovanj k sebi povsem prerojenih. Vedo, kdo so, kaj čutijo, kaj hočejo in česa nočejo. Občutek imajo, da so končno doumeli, na kakšne načine so sami sebi po nepotrebnem zapletali življenje. Odločeni so, da bo odslej vse drugače.
Zakaj spremembe pogosto ne trajajo
Žal tovrstne spremembe, odločitve in dobre namere pogosto ne preživijo prav dolgo. Pa ne zato, ker bi ljudem popustila volja, temveč ker naletijo na realnost. Dokler ljudje spreminjajo sebe znotraj meditativnega ali drugega mehurčka, je marsikaj izvedljivo. Ko pa se vrnejo v hektični svet vsakodnevnih obveznosti, nergajočih ljudi, hrupa in trušča ter stalnih pritiskov, se ves napredek velikokrat razblini.
Če nismo v interakciji z drugimi ljudmi, ne moremo preveriti, kako dobro nam pravzaprav gre na poti osebne rasti in preobrazbe. Odnose z drugimi potrebujemo, da nam:

• nastavijo ogledalo,
• pritisnejo na boleče točke,
• sprožijo nezavedne in ozaveščene stare vzorce,
• ponovno vzbudijo neprijetna čustva.

Šele ko smo v odnosu z nekom, lahko ugotovimo, ali so naše nove namere in odločitve dovolj trdne. Ali res znamo postaviti meje? Nas še zaboli, ko nas nekdo označi za nekaj, za kar vemo, da nismo? Znamo izraziti svoje mnenje in pričakovanja, ko na drugi strani nekdo poskuša z nami manipulirati? Se spet zapletamo v intimne odnose z ljudmi, ki nas prizadenejo na isti način kot v preteklosti?
Kaj nas odnosi učijo o osebni rasti
To je le nekaj vprašanj, ki se neizogibno pojavijo v odnosih. Sami pri sebi lahko marsikaj predelamo, se naučimo biti bolj prijazni do sebe in manj strogi. Lahko se naučimo imeti se radi in ceniti.
Koliko smo zares osebnostno in duhovno zrasli, pa se pokaže, ko nam nekdo poskusi omajati naše prepričanje vase. Zato so odnosi ključni – da nam pokažejo, kje še nismo povsem suvereni in s čim bi se bilo smiselno še ukvarjati. Vse z namenom, da bo naše življenje lažje, bolj mirno in bolj v skladu s tem, kdo in kaj smo.