Mejna osebnostna motnja (MOM) ali borderline, kot jo tudi imenujemo, je ena od diagnoz, ob kateri se vsi zdrznejo. Poleg narcistične osebnostne motnje je MOM verjetno tista, ki s seboj prinaša največ predsodkov in nerazumevanja. Osebe, ki imajo MOM, ali pa imajo zgolj mejno osebnostno strukturo, ter njihovi bližnji pogosto doživljajo pekel, ki ga le redkokdo razume. Dokler nisi imel opravka z osebo z MOM, si težko predstavljaš, kako kaotično je življenje z njimi. Med terapevti ti klienti veljajo za najbolj zahtevne in naporne, zato se jim marsikdo izogiba.
Čustveno neuravnovešena osebnostna motnja je dokaj natančen opis čustvovanja oseb z MOM. Vendar se ta čustvena neuravnovešenost, ki mimogrede ne pomeni, da je oseba ''zmešana'', potem odraža tudi v vedenju, kogniciji in interakciji z drugimi osebami. Pri MOM in drugih osebnostnih motnjah velja, da mora biti izpolnjeno določeno število kriterijev, preden se osebo diagnosticira kot osebnostno moteno. Vseeno pa velja, da oseba, ki nima uradne diagnoze, še vedno lahko kaže marsikatero lastnost, ki sodi v opis motnje. Te lastnosti so lahko prav tako moteče in destruktivne, kot če bi oseba imela uradno diagnozo. Za osebe z MOM so med drugim značilni nekontrolirani izbruhi jeze, močna nihanja v čustvovanju, neznosni občutki praznine, konfliktnost, anksioznost, nestabilni medosebni odnosi, samopoškodovalno vedenje, intenziven strah pred zapustitvijo, motnja identitete, samopoškodovalno vedenje. Kdaj se torej osebi diagnosticira MOM? Po diagnostičnem priročniku DSM-IV mora biti izpolnjenih vsaj pet od devetih kriterijev. Poleg tega se mora biti prisoten ''prežemajoč vzorec nestabilnosti v medosebnih odnosih, samopodobi, čustvovanju, ter poudarjena impulzivnost, ki se je začela v zgodnji odrasli dobi in ki je prisotna v več kontekstih ... 1. mrzlično prizadevanje, da se izognejo realni ali namišljeni zapustitvi; 2. vzorec nestabilnih in intenzivnih medosebnih odnosov, za katere je značilno izmenjevanje med ekstremnim idealiziranjem in razvrednotenjem; 3. motnja identitete, poudarjeno in močno nestabilna samopodoba ali občutek sebe; 4. impulzivnost na vsaj dveh področjih, ki sta potencialno škodljivi za posameznika (npr. pretirano zapravljanje denarja, spolni odnosi, zloraba substanc, nevarna vožnja, prenajedanje); 5. ponavljajoče se samomorilno vedenje, geste, ali grožnje, ali samopoškodovalno vedenje; 6. čustvena nestabilnost, ki nastane zaradi poudarjenega razpoloženjskega nihanja (npr. intenzivna epizodična disforija, razdražljivost, ali tesnoba, ki običajno trajajo nekaj ur in le redko več kot nekaj dni); 7. kronični občutki praznine; 8. neprimerna, intenzivna jeza ali težave pri nadzorovanju jeze (npr. pogosti čustveni izbruhi, stalna jeza, pogosti pretepi); 9. prehodna, s stresom povezana paranoidna ideacija ali hudi disociativni simptomi. Ključni cilj pri terapiji oseb z MOM je zagotoviti čustveno stabilnost, odpraviti samopoškodovalno vedenje, zmanjšati stisko in vsaj delno zapolniti praznino. Pred tem je skoraj nemogoče delati na vzrokih za nastanek motnje, ker oseba ni dovolj čustveno stabilna za soočanje s travmo ali drugimi dogodki, ki so prispevali k nastanku motnje. Pri osebah, ki živijo z osebo z MOM, pa se terapija osredotoča na postavljanje meja in nudenje psihološke podpore za izstop iz soodvisnega odnosa z osebo z MOM. Pri osebah z MOM je terapija nedvomno daljša kot pri drugih osebnostnih motnjah. Tudi rezultati se dosegajo bistveno počasneje in v manjšem obsegu kot pri drugih klientih. Vendar to še ni razlog, da osebe z MOM ne bi hodile na terapijo in pri sebi počasi spreminjale vzorcev, ki so izjemo moteči tako za njih kot za njihove družinske člane in prijatelje.
0 Comments
Leave a Reply. |
Katarina K. VALENTINI:''Če želimo spremeniti svet, se moramo pogovoriti o pregovornem slonu v sobi. Zato imam rada ljudi, ki rečejo, kar mislijo, in mislijo, kar izrečejo. Brez nakladanja, laganja in pretvarjanja.'' arhiv
December 2024
KATEGORIJE |